Poslovodstvo Okolja Piran rešilo zagato Jernejevega kanala in pripomoglo k uspešnemu zaključku pet let trajajoče revizije Računskega sodišča

Računsko sodišče je zaključilo revizijo o upravljanju Jernejevega kanala


Po končnem mnenju Računskega sodišča je Okolje Piran, ki se je kot zadnji deležnik v letu 2020 vključilo v reševanje problematike Jernejevega kanala, naredilo pomemben korak h končni ureditvi stanja v Jernejevem kanalu
.

Okolje Piran je v času trajanja revizije pridobilo tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo lesenega dvonivosjkega mostovža v dolžini približno 1,2 km, na katerem bo urejenih 280 privezov ter v teh dneh zaključuje postopek izbire izvajalca. Okolje Piran je projekt zasnovalo tako, da je le-ta samovzdržen in ne bremeni občinskega proračuna. Financiranje projekta bo Okolje Piran zagotovilo z lastnimi sredstvi ter s posojili, med katerimi je tudi odobrenih 1,5 mio evrov od Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, za katerega se pričakuje soglasje občinskega sveta Občine Piran na naslednji seji.

Ureditev dvonivojskega lesenega mostovža in odprava več desetletne državne in občinske sramote predstavlja najpomembnejši dosežek tega mandata, saj si zasluge za uspešnost projekta poleg poslovodstva Okolja Piran lahko pripišejo tudi občinske svetnice in svetniki, ki so podprli prizadevanja Okolja Piran, da se končno zaključi ta okoljska sramota.

Računsko sodišče RS je revidiralo uspešnost poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Občine Piran, družbe SOLINE Pridelava soli, d.o.o. in Javnega podjetja OKOLJE Piran, d.o.o. pri upravljanju Jernejevega kanala – reševanje problematike po izvedeni prvi reviziji računskega sodišča v obdobju od 22. 6. 2017 do 31. 3. 2021. Mnenje so oblikovali tako, da so presojali, ali sta vlada in ministrstvo vzpostavila pogoje za ureditev stanja v Jernejevem kanalu in ali so občina, družba Soline in Okolje Piran izvajali in/ali izvedli aktivnosti za ureditev stanja v Jernejevem kanalu.

Mnenja so, da sta bila vlada in ministrstvo delno uspešna pri vzpostavitvi pogojev za ureditev stanja v Jernejevem kanalu. Ministrstvo ni odstranilo privezov in plovil iz Jernejevega kanala. Ministrstvo je ukrepalo zgolj na podlagi prejetih prijav, ki so mu jih posredovali prijavitelji oziroma so mu jih odstopili drugi nadzorni organi, pri čemer se je v svojih aktivnostih osredotočilo zgolj na odstranitev nekaj opuščenih plovil, ki pa bi jih bilo po naši oceni veliko manj, če bi ministrstvo že prej celovito in sistematično pristopilo k ureditvi stanja in izvajanju nadzora v Jernejevem kanalu. Ministrstvo je za odstranitev nekaj opuščenih plovil porabilo 92.847 EUR, pri čemer pogoji za celovito ureditev stanja v Jernejevem kanalu s tem še niso bili vzpostavljeni. Če bi ministrstvo pravočasno in celovito uredilo Jernejev kanal, tako da bi ga izpraznilo, oziroma prispevalo, da bi bilo v njem urejeno krajevno pristanišče, lastniki svojih opuščenih plovil ne bi odlagali v Jernejevem kanalu v takšnem obsegu.

V obdobju, na katero se nanaša revizija, je bila lastnikom tistih plovil, ki so bila brezplačno privezana v Jernejevem kanalu, omogočena tudi skupna korist v znesku vsaj 807.231 EUR oziroma 2.533.425 EUR, kolikor bi znašal privez plovila v najbližji komercialni marini, saj v tem obdobju v Jernejevem kanalu ni bilo urejenega pristanišča. Z namenom ureditve Jernejevega kanala se je ministrstvo aprila 2019 sestalo s predstavniki občine, kjer so se dogovorili, da občina v 6 mesecih pripravi finančno konstrukcijo projekta in zaprosi za vodno dovoljenje, oziroma če v dogovorjenem roku občina tega ne bo storila, bo Jernejev kanal izpraznilo ministrstvo oziroma bo upravljanje Jernejevega kanala ministrstvo dodelilo družbi Soline.

Čeprav občina ni izvedla dogovorjenih aktivnosti v roku, ministrstvo Jernejevega kanala ni izpraznilo. Poleg tega se je ministrstvo konec leta 2019 in v začetku 2020 sestalo s predstavniki občine in Okolja Piran, ko naj bi bila sprejeta odločitev, ali bo občina območje Jernejevega kanala prevzela v upravljanje prek svojega podjetja Okolje Piran.

Septembra 2020 je ministrstvo Okolju Piran podelilo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu, novembra 2020 pa je z Okoljem Piran sklenilo sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu in izdalo vodno soglasje za izvedbo pripravljalnih del, čiščenje kanala ter odstranitev potopljenih plovil in porušenih pomolov na območju Jernejevega kanala. Ministrstvo je uredilo medsebojna razmerja, opredelilo obveznosti Okolja Piran na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu ter s tem prispevalo k vzpostavitvi pogojev za ureditev novega krajevnega pristanišča in s tem k ureditvi stanja v Jernejevem kanalu.

Vlada ministrstvu ni podala usmeritev za ureditev stanja in tudi ni sprejemala dodatnih odločitev, povezanih z reševanjem problematike v Jernejevem kanalu, kar bi bilo glede na zatečeno stanje, ki sta se ga vlada in ministrstvo zavedala, sicer pričakovano. Vlada se je le občasno seznanila z nekaterimi aktivnostmi, ki so potekale ali pa so bile načrtovane v Jernejevem kanalu, pri čemer Upravljanje Jernejevega kanala (2) | Revizijsko poročilo 31 iz dokumentacije ne izhaja, da bi se vlada seznanila z odločitvijo, kako se bo območje Jernejevega kanala uredilo v prihodnje.

Računsko sodišče je v končnem mnenju zapisalo, da so bili občina, družba Soline in Okolje Piran uspešni pri izvajanju aktivnosti za ureditev stanja v Jernejevem kanalu.

Družba Soline je redno izvajala naravovarstveni nadzor v Jernejevem kanalu ter ob ugotovljenih kršitvah oziroma sumu kršitev ustrezno ukrepala. Nadzor je izvajala tudi občina, ki je v okviru preverjanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov odstranila nekaj plovil z javnih površin.

Ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, je občina pričela s pripravo in obravnavo aktov, zato da bi Okolje Piran lahko na podlagi koncesije prevzelo v upravljanje Jernejev kanal. To je kot zadnji deležnik, ki so ga vključili v reševanje problematike Jernejevega kanala, po pridobitvi vodnega dovoljenja odzivno pričelo z izvajanjem aktivnosti za ureditev stanja. Pripravilo je več dokumentov v zvezi z upravljanjem Jernejevega kanala, med drugim je oblikovalo ceno vzdrževalnine za trenutne uporabnike privezov v Jernejevem kanalu in s temi aktivnostmi naredilo pomemben korak h končni ureditvi stanja v Jernejevem kanalu.

Revizijsko poročilo: Računsko sodišče – Revizija (rs-rs.si)