Grm ali manjše drevo z nežnimi, luskastimi listi in elegantnimi rožnatimi socvetji, ki cvetijo zgodaj poleti. Odporna je na slana tla, sušo in veter, zato uspeva tudi v obmorskih in sušnih območjih.
DRUŽINA: tamariševke (Tamaricaceae)
OPIS: Navadna tamariša je do 10 m veliko listopadno drevo ali široko razraščen grm z redko in zračno krošnjo ter pokončnim deblom, ki se pogosto razveji že nizko pri tleh. Poganjki so tanki, šibasti, pokončni skorja na deblu pa je rdečkastorjava do škrlatna in gladka.
CVETENJE: Enodomna in žužkocvetna vrsta, cveti pozno poleti od konca junija do začetka septembra.
RASTIŠČE: Najraje raste na peščenih, rodovitnih, vlažnih in odcednih, z apnencem ne preveč bogatih tleh. Potrebuje veliko sonca in toplote. Je zmrzalno trdna vrsta, zato preživi tudi v hladnejših predelih, če jo sadimo na zavarovanih mestih. Sušo, sončno pripeko in onesnažen zrak dobro prenaša. Je zmeren halofit, sol v tleh ali zraku ji ne škoduje, zato je primerna tudi za sajenje v neposredni bližini morja. Slabo prenaša presajanje.
RAZŠIRJENOST: Velja za vrsto zahodnega in osrednjega Sredozemlja. Razširjena je od Kanarskih otokov do Sicilije, v velikem delu Francije in drugod v južni Evropi vse do Dalmacije.
V Sloveniji ni avtohtona, v sredozemskem svetu pa jo zelo pogosto gojimo kot okrasno drevo po mestih, parkih, vrtovih in ob morski obali, na primer na kopališčih. Ponekod, na primer v bližini Strunjana, raste tudi podivjano. V drugih delih Slovenije je redkejša.
UPORABNOST: Gojimo jih predvsem kot okras zaradi zanimive redke krošnje, lepega cvetenja in lepe rasti. Sadimo posamezna drevesa ali grme, redkeje skupine. Zaradi nenavadne rasti in redke krošnje jo je težko kombinirati z drugimi vrstemi, med redkimi pogojno primernimi so brini in bori. Ker dobro prenaša obrezovanje, je primerna za zasajanje živih mej.
Vse tamariše so pomembne vrste za biomelioracije, na primer za zasajanje zaščitnih pasov in protierozijskih nasadov na suhih tleh z močno koncentracijo soli in na peščenih tleh.
Tamariše so medonosne vrste. Rastlinski deli imajo nekaj zdravilnih lastnosti, pomagajo na primer pri revmatizmu. Les navadne tamariše je belkaste do rdečkaste barve, trd in se hitro suši. Uporabljajo ga za izdelavo poljedelskega orodja, jarmov, drobnih predmetov in za kurjavo.