Okrasna hibridna vrsta kostanja, prepoznavna po izrazitih, rdečerjavih socvetjih. Zaradi svoje odpornosti na bolezni in atraktivnega videza je priljubljen v parkih in ob cestah.
DRUŽINA: divjekostanjevke (Hippocastanaceae)
OPIS: Rdeči divji kostanj je do 20 m visoko listopadno drevo z gosto in široko ovalno krošnjo. Skorja na deblu je rdečkasto do sivkastorjava in razpokana. Mladi poganjki so debeli, sivorjavi in svetli, gladki in imajo velike in izrazite listne brazgotine. Brsti so jajčasti in zašiljeni, precej veliki, zelenkastosivi in motni. Mesnati krvavo rdeči cvetovi so združeni v pokončna, bujna in latasta socvetja.
CVETENJE: Poligama in žužkocvetna vrsta, cveti maja in junija.
RASTIŠČE: Dobro raste na globokih, hranljivih, zračnih, svežih do vlažnih peščeno-ilovnatih tleh. Najlepše se razvija na prostem, pri polni osvetljenosti. Dobro uspeva na toplih sončnih mestih, brez poškodb lahko prenese nizko temperaturo. Prenaša onesnažen zrak in več suše kot navadni divji kostanj.
RAZŠIRJENOST: Po vsej Evropi in v drugih deli sveta ga sadimo kot okrasno drevo, največ po parkih, v drevoredih, po mestnih zelenicah in na podobnih mestih.
UPORABNOST: Sadimo ga izključno kot okrasno drevo. Zaradi lepih rdečih cvetov se nekaterim zdi še lepši kot navadni divji kostanj. Čaj iz cvetov poskrbi za splošno odpornost, čaj iz listov pa pomaga pri izkašljevanju.
ALI STE VEDELI?Nazaj na seznam
Drevesna skorja kostanja vsebuje snov aesculin, ki ima sposobnost odbijanja ultravijoličnih žarkov in jo včasih uporabljajo kot eno od sestavin v kremah za sončenje.