Impozantno drevo z značilno lisasto skorjo, ki se lušči v kosih. Ima široko krošnjo in velike liste, podobne javorjevim ter majhne, okrogle plodove, ki visijo v skupinah. Zaradi dobre odpornosti na onesnaženje je ena najpogostejših vrst v mestnih alejah.
DRUŽINA: platanovke (Platanaceae)
OPIS: Vzhodna ali azijska platana je do 40 m visoko in do 3, celo 4 m debelo listopadno drevo z močnim in kratkim deblom ter široko, redko in nepravilno krošnjo z močnimi, debelimi vejami. Ta drevesna vrsta je odlično prilagojena na zahtevne rastne razmere v mestih, kjer njeno krošnjo obdajata zadušljiv onesnažen zrak in smog, korenine pa ima vkleščene pod betonirane površine.
V urbanem okolju s svojo raznobarvno skorjo razbije enoličnost betonske džungle. Z njenega debla se lušči odmrlo lubje v obliki manjših ali večjih ploščic, pod katerimi se skriva gladka površina različnih odtenkov zelene, bež in bele barve. Deblo in veje tako dobijo nenavaden, lisast videz.
List je 15-30 cm širok, sprva dlakav, pozneje gol in zgoraj bleščeč. Moški cvetovi so združeni v zelene viseče okroglaste glavice, ženski cvetovi pa v rdeče. Plodovi dozorijo jeseni, soplodja pa začnejo na drevesu razpadati zgodaj spomladi.
CVETENJE: Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti aprila ali maja, hkrati z olistanjem.
RASTIŠČE: Najbolje raste na globokih, peščenih, hranljivih in svežih, vendar odcednih tleh. Za rast potrebuje veliko toplote in najslabše med platanami prenaša nizko temperaturo. V srednji Evropi je prezimno trdna, vendar potrebuje toplejše, zavetne lege. Je svetloljubna in razmeroma hitro rastoča vrsta. Platane so med drevesnimi vrstami, ki so najbolje prilagojene rasti v mestnem okolju.
RAZŠIRJENOST: Naravno je razširjena v zahodni Aziji vse do Himalaje, na Kavkazu, v Mali Aziji, na jugu Balkanskega polotoka in na jugu Italije. V srednjo in zahodno Evropo so jo prinesli že v prvi polovici 16. stoletja.
V Sloveniji ne raste avtohtono, pa tudi gojena je redka. Čeprav je prezimno trdna in primerna za tople lege, je v notranjosti Slovenije skoraj ne najdemo.
UPORABNOST: Vzhodna platana ima trd in prožen les, uporaben za izdelavo pohištva, v strugarstvu, sodarstvu, papirni industriji. Plodove in korenine so nekoč uporabljali v ljudskem zdravilstvu proti kačjim ugrizom. V njene liste so nekoč zavijali sir.
Po vsem Sredozemlju jo sadijo kot okrasno drevo po mestih. Cenjena je zaradi privlačne lisaste skorje in goste sence, ki jo ustvarja s svojo široko krošnjo. Potrebuje veliko prostora, zato največkrat sadimo posamezna drevesa, redkeje skupine.