Odporno drevo z razvejano krošnjo in značilnimi nazobčanimi listi. Raste hitro in dobro prenaša mestne razmere ter sušo. Njegovi majhni, temni plodovi so užitni in zelo priljubljeni med pticami. Njegov les se v preteklosti pogosto uporabljal za izdelavo orodja in kolesarskih obročev.
DRUŽINA: brestovke (Ulmaceae)
OPIS: Navadni koprivovec ali koščela je do 25 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo, ki doživi starost 2000 let. Ima široko, okroglasto, zračno krošnjo in deblo, ki se od krošnje proti tlem pogosto nesorazmerno hitro debeli in pri tleh precej razširi. Koreninski sistem je dobro razvit in lahko prodre globoko v tla.
Skorja je gladka, svetlo siva in precej spominja na bukovo; drobno razpoka šele pri starejših drevesih. Mladi poganjki so sivo rjavi, dlakavi in pokriti z lenticelmi, brsti drobni, do 5 mm dolgi. Listi so enostavni, podolgovato jajčasti, dolgo zašiljeni, do 2-krat nažagani, zgoraj temno zeleni in grobi, spodaj in po peclju rahlo dlakavi. Listi imajo po tri enakovredne glavne žile in nesimetrično dno listne ploskve.
Cvetovi so dvospolni, drobni, slabo opazni in pecljati. Koščičasti plodovi grahove velikosti so sprva zeleni, nato rumeni, septembra, ko dozorijo, pa vijoličastočrni. So užitni in imajo značilno mrežasto razbrazdano koščico. Po okusu spominjajo na datlje, v primerjavi z njimi pa so izredno bogat vir mineralov, vlaknin in proteinov. Užitni so že kar surovi, lepo pa se podajo tudi v različne sladice. Za nekatere vrste ptic, na primer brinovke, so pomemben vir hrane.
CVETENJE: Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti aprila ali maja hkrati z olistanjem.
RASTIŠČE: Navadni koprivovec najraje raste na suhih, kamnitih ali šeščenih tleh na apnencu, čeprav prenaša tudi druge vrste matične podlage. Je počasirastoča, svetloljubna vrsta, rad ima sončne in tople lege, zelo dobro prenaša dolgotrajnejšo sušo. Dobro prenaša tudi nizko temperaturo, mladi poganjki naj bi pomrznili šele pri -19 C in vse drevo pri -25 C.
RAZŠIRJENOST: Naravni areal obsega skoraj vse Sredozemlje, vrsto najdemo v severni Afriki, Mali Aziji, na Krimu, Kavkazu in območjih do Irana. Na severu pride celo do Švice, kjer so ga našli v nekaterih toplih dolinah.
V Sloveniji je samonikel samo v sredozemskem svetu. Najdemo ga lahko po vaških trgih in ob cerkvah, kjer v vročih poletjih vaščane vabijo v svojo senco. Prav s koprivovcem imajo slovenski gozdarji velike načrte, kljub temu da te drevesne vrste danes v gozdovih ni pretirano veliko. Običajno raste skupaj s puhastimi hrasti, terebinti, ceri, malimi jeseni in drugimi toploljubnimi drevesnimi vrstami. Brez težav uspeva na izpostavljenih skalovjih in območjih z malo kakovostne prsti, ki jo uspešno varuje pred erozijo. Zato nekateri strokovnjaki vidijo navadni koprivovec kot tisto drevesno vrsto, s katero bi lahko v večjem obsegu pomlajevali slovenski Kras.
UPORABNOST: Les koprivovca je težek, trd, žilav, prožen in zelo trajen – z eno besedo odličen. Dobro se obdeluje in po kurilni vrednosti dosega bukovino. Nekdaj so ga uporabljali v stavbarstvu in za izdelavo orodja. Iz lesa koprivovca so bili nekoč narejene piščali in športni rekviziti, kot so vesla in biljardne palice, pa tudi obroči za sode. Iz tankih vej so izdelovali ribiške palice in biče. Od tod
Konec 19. stoletja so plodove na tržnicah po obmorskih mestih prodajali kot sadje. Sedaj je predvsem okrasno drevo. Sadimo ga posamezno ali v skupinah, izredno učinkovito je sajenje v drevoredih.
Nazaj na seznamALI STE VEDELI?
V Dekanih raste navadni koprivovec z obsegom debla 260 cm in višino 20 m.
Navadni koprivovec je simbolno drevo Istre. Za primorska mesta je nekoč pomenil nekaj podobnega kot lipa za mesta v notranjosti države. Pod ladonjo, kakor koprivovec imenujejo v pravi istrščini, so volili župane in sodnike, objavljali razglase in sodili prestopnikom. Županska miza v Tinjanu je stala prav pod koprivovci.
Iz tankih vej koprivovca so nekoč izdelovali ribiške palice in biče. Od tod tudi njegovo latinsko poimenovanje – Celtis. Keltis namreč v grščini pomeni tistega, ki priganja (z bičem).
S koprivami nima skupnega nič pekočega, le njegovi listi so podobni listom kopriv in iz te podobnosti izvira njegovo poimenovanje v slovenskem jeziku.