Mimoza je grm ali manjše drevo, ki je najbolj znano po svojih puhastih, sončno rumenih cvetnih kroglah, ki zacvetijo, ko je večina rastlin še v zimskem spanju. V številnih kulturah je mimoza simbol novih začetkov, topline, ženstvenosti in občutljivosti.
DRUŽINA: metuljnice (Fabaceae)
OPIS: Srebrna akacija (lat. Acacia dealbata), znana tudi kot mimoza, je hitro rastoče zimzeleno drevo, ki lahko zraste 6 do 15 m visoko. Njeno deblo je vitko, skorja pa je svetlosiva. Pri starejših drevesih jo pogosto prekrivajo beli lišaji, kar ji daje srebrnkast videz in ime srebrna akacija. Krošnja je zračna in razprta, listi so dvakrat pernato deljeni, nežni na otip, podobni praproti, barve od zelenomodre do srebrnkasto sive. Zaradi svoje zgradbe dajejo drevesu skoraj svilnat videz.
Cvetovi so združeni v velika grozdasta socvetja, sestavljena iz številnih drobnih, kroglastih, puhastih in intenzivno rumenih cvetkov. V grozdu je 13-42 cvetov. Ob sončnem vremenu prijetno dišijo in so eden prvih virov hrane za čebele ob koncu zime. Plod je ploščat strok, dolg do 11,5 cm, ki vsebuje več semen.
V Evropi jo gojijo za okras in stabilizacijo tal, njene cvetove pa prodajajo v cvetličarnah, saj ima omamen in intenziven vonj, podoben vijolici. Drevesa praviloma ne živijo dlje kot 30 – 40 let.
CVETENJE: Cveti zgodaj – od februarja do marca, pogosto že ob prvih toplih sončnih dneh v zimskem času.
RASTIŠČE: Mimoza ima najraje peščeno ilovico in zelo sončno lego, zaščiteno pred močnimi vetrovi. Uspeva v vsaki dobri vrtni zemlji, ki ne vsebuje apna in ji ustreza rahlo kisel pH tal v območju 5,5 – 6,5. Čeprav ima srebrna akacija raje dobro odcedna tla, je tolerantna na sušo in mokre razmere, kar prispeva k njeni hitri rasti in razvoju. Odporna je na kratkotrajne padce temperature do -10 °C, daljše zmrzali pa ne preživi. Če želimo vzgojiti visoko cvetoče drevo, potrebujemo vroča in sončna poletja. Mimozi najbolj ustrezajo obmorski vrtovi v sončni legi, zaščiteni pred vetrom.
RAZŠIRJENOST: Izvira iz jugovzhodne Avstralije, natančneje Novega Južnega Walesa, Viktorije, Tasmanije in osrednjega avstralskega območja ter raste v sredozemskih, toplo zmernih in visokih tropskih pokrajinah.
UPORABNOST: Čeprav mimozo večinoma uporabljamo kot okrasno rastlino, ki odlično odišavi naš dom in dvorišče, so cvetovi mimoze užitni, lubje pa se uporablja pri številnih zdravljenjih in zdravilnih pripravkih. Cvetovi mimoze so bogati s cvetnim prahom, kuhane pa včasih dodajajo ocvrtkom. Gumi, ki ga drevo naravno izloča, je užiten in se uporablja za izdelavo žvečilnih gumijev.
Lubje vsebuje tanine in se tradicionalno uporablja v naravni medicini za zdravljenje driske in griže, pomaga pa lahko tudi pri notranjih krvavitvah. Cvetove uporabljamo tudi za pridobivanje eteričnega olja in kot utrjevalec v kakovostnih parfumskih izdelkih.
Nazaj na seznamALI STE VEDELI?
V Franciji je vrednost industrije rezanega cvetja mimoz ocenjena na 3 – 4 milijone evrov letno.
Mimoze lahko močno povečajo pridelek sadja, če jih posadimo kot spremljevalna drevesa v sadovnjaku, saj vežejo dušik in koristijo poškodovanim tlom, na katerih veliko drugih rastlin ne uspeva.
Poleg hrasta so Vikingi za gradnjo svojih ročno izdelanih ladij in čolnov uporabljali tudi akacijevo drevo, britanska kraljeva mornarica pa je v 19. stoletju za gradnjo svojih ladij prav tako uporabljala hrast in akacijo.