Magnolije so starodavna skupina rastlin, ki so se razvile še pred čebelami – zato jih oprašujejo hrošči. Njihovi veliki, skledasti cvetovi v odtenkih bele, rožnate ali vijolične se pogosto pojavijo še pred listi. Njihova prisotnost je prava paša za oči v vsakem parku ali vrtu.
DRUŽINA: magnolijevke (Magnoliaceae)
OPIS: Magnolija spada med najlepše in najstarejše cvetoče rastline, ki jih med seboj ločimo po barvi, obliki, velikosti cvetov, višini rasti itd. Magnolija zraste kot grm v višino do 2 m, kot drevo pa lahko doseže mogočnih 20 – 25 m. Obstajajo zimzelene in listopadne vrste magnolij, nekatere cvetijo zgodaj spomladi, nekatere pa poleti. Cvetovi so lahko bele, rumene, roza ali vijoličaste barve ter so lahko v obliki tulipanov ali zvezdic. Običajno so dišeči in veliki okoli 25 cm. Rastejo na konicah vej iz popkov, ki so nastali v prejšnji vegetacijski dobi in so dvospolni.
Cvetovi imajo 6 – 12 cvetnih listov, razporejenih v 2 – 4 vrstah in veliko spiralno razporejenih prašnikov. V notranjosti cveta se po cvetenju oblikuje plod. Lubje drevesa je sive ali rjave barve, pri mladih rastlinah je gladko, pri starejših pa luskasto.
Zanimivo pri magnoliji je, da njeni cvetovi ne proizvajajo nektarja, temveč velike količine cvetnega prahu, ki ga raznašajo žuželke. Znotraj cveta se po samooploditvi oblikuje stožčast plod v katerem so podolgovata rdečkasta semena. Magnolija je dolgoživa rastlina in lahko živi tudi do 100 let, poleg tega pa je zelo odporna na onesnaženje, zato dobro uspeva v mestnih okoljih.
CVETENJE: Enodomna in žužkocvetna vrsta, najmočneje cveti junija in julija, vendar se šibko cvetenje včasih nadaljuje še vse do jeseni.
RASTIŠČE: Najraje raste na svežih, globokih in zmerno kislih aluvialnih tleh. Ustrezajo ji rastišča v sončnih, zavetnih in pred hladnim vetrom zavarovanih legah. Lahko prenese kratkotrajno nizko temperaturo in dobro prenaša mestno okolje.
Naravno je razširjena v jugovzhodnem delu ZDA od Severne Karoline do Floride ter v zahodni Louisiani in južnem Arkansasu vse do Teksasa.
V Evropo so jo prinesli leta 1737. V Sloveniji ne raste samoniklo, pač pa jo sadimo kot okrasno drevo. Pogosta je v sredozemskem svetu, srečujemo jo po vrtovih, parkih in drugih javnih nasadih. V notranjosti Slovenije jo zaradi občutljivosti na mraz najdemo le izjemoma.
UPORABNOST: Magnolija je predvsem okrasna cvetoča rastlina, ki je zaradi svoje lepote pogosta spremljevalka vrtov, parkov in zelenic. Pomembna pa je tudi njena uporaba v kozmetiki in ljudski medicini. Cvetni listi magnolije so užitni, zato jih lahko uporabljamo v solatah. V nekaterih predelih Anglije cvetne liste magnolije kisajo in uporabljajo kot začimbo za številne jedi. Iz cvetov magnolije pridobivamo eterično olje, ki je bogato s spojinami, imenovanimi estri in mu dajejo zelo čuten in lep vonj. Eterična olja magnolije dajejo parfumom cvetlično noto, uporabljajo pa se tudi kot sestavni del krem za obraz in telo. Tinktura listov magnolije neguje in krepi lase.
Nazaj na seznamALI STE VEDELI?
Magnolija je dobila ime po francoskem botaniku Pierru Magnolu, ki jo je opisal in raziskoval že v 17. stoletju. Izraz “magnolija” je prvi uporabil francoski botanik Charles Plumier, ko je našel nenavadno in lepo cvetoče drevo na otočju Martinique. Poimenoval jo je v spomin na svojega kolega botanika Pierra Magnola.
Na Kitajskem je magnolija simbol zvestobe in moči.
Magnolija je uradna državna roža v ameriških zveznih državah Misisipi in Louisiana.