Ta sorta bele murve ne razvije plodov, zato je idealna za mestna okolja. Ima široko krošnjo in značilne srčaste liste, ki poleti nudijo prijetno senco.
DRUŽINA: murvovke (Moraceae)
OPIS: Bela murva je do 18 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z okroglasto, redko in svetlo krošnjo. Veje so krhke in se hitro odlomijo. Deblo je grčavo, skorja rdečerjava ali zelenosiva in vzdolžno razpokana. Poganjski so sprva dlakavi in pozneje goli, bleščeči in rumenosivi. Listi so premenjalno razporejeni, zelo variabilni, enostavno do dlanasto krpati in na dnu ploskve zaokroženi ali srčasti.
CVETENJE: Vetrocvetna vrsta, cveti maja.
RASTIŠČE: Najraje raste na zračnih, globokih in svežih tleh, vendar prenese tudi revna in zelo suha tla. Potrebuje precej toplote, je prezimno trdna in preživi tudi pri -30 °C. Je svetloljubna rastlina, mestno okolje ji ne škoduje.
RAZŠIRJENOST: Bela murva je po poreklu iz Kitajske in vzhodne Azije, kjer jo gojijo že 4500 let. V Evropo so jo prinesli v 11. stoletju. Danes je kot okrasno drevo razširjena po vsej Evropi.
Na slovenskem se je zelo raširila v 17. stoletju, saj je tedanja vladarica Avstro-Ogrske Marija Terezija kmečko prebivalstvo nagrajevala, če so na svojih površinah sadili ta drevesa. Razlog za to se je skrival v murvinem listju, ki je bil nujno potreben za svilogojstvo – dobičkonosno dejavnost tedanjega časa. Ta zanimiva dejavnost je na Slovenskem danes že povsem izumrla. Kot ostanek nekdanjih časov pa lahko po Sloveniji še vedno najdemo stare bele murve. Največ jih je na Goriškem in Krasu.
UPORABNOST: Belo murvo so v 11. stoletju v Evropo prinesli skupaj s sviloprejko, katere gosenice se najraje hranijo prav z njenimi listi. Obdobje gojenja sviloprejk se je v našem podnebju začelo marca in zaključilo konec junija. Da se gosenice sviloprejk sploh lahko razvijejo, morajo pojesti zelo veliko listja. Sveže natrgano listje murv so gosenicam nosili tudi do petkrat na dan. Če so imeli gojitelji preveč gosenic in premalo murvinih dreves, so morali sveže listje kupovati pri sosedih. Ena gosenica sviloprejka je morala za svoj razvoj pojesti približno 20 g listja (približno 20 murvinih listov). Iz enega odraslega velikega drevesa bele murve so lahko odtrgali toliko listja, da so na koncu iz kokonov sviloprejk pridobili 1 kg svile, za to pa je bilo potrebnih 2500 gosenic.
ALI STE VEDELI?
Kitajci so tisočletja skrivali postopek pridelave svile; izvoz murve iz Kitajske je bil nekoč prekršek kaznovan z smrtjo.
V nekaterih kulturah so verjeli, da murvine veje odganjajo strele, zato so jih sadili ob hišah.
SLOVENSKI PREGOVORNazaj na seznam
Kadar murva že brsti, slane več se bati ni.