V notranjosti pokopališke cerkve sv. Mohorja in Fortunata na zgodovinskem piranskem pokopališču od konca avgusta potekajo konservatorsko-restavratorska dela, s katerimi se postopoma razkriva in ohranja prvotna dekorativna poslikava iz 19. stoletja. Poseg izvaja ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, vrednost del pa znaša nekaj manj kot 25 tisoč evrov.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zasnovana sredi 19. stoletja v neogotskem slogu. Njeno notranjost zaznamujejo profilirana rebra, štukaturni elementi in dekorativne poslikave, ki so bile skozi čas večkrat prekrite z novejšimi opleski. Raziskave so pod njimi razkrile prvotno poslikavo v tehniki secco z motivi modrega zvezdnega neba, iluzionistične arhitekture ter imitacij kamna in marmorja.
Pred začetkom del so strokovnjaki izvedli sondiranja in preizkuse različnih metod odstranjevanja kasnejših barvnih plasti. Ugotovili so, da je izvirna poslikava kljub lokalnim poškodbam razmeroma dobro ohranjena, vendar na posameznih mestih zelo občutljiva. Največ težav predstavljata slaba oprijemljivost barvnih plasti ter luščenje in prašenje preslikav, zlasti v nišah.
PLAST ZA PLASTJO DO PRVOTNE PODOBE
Z obnovo se notranjosti pokopališke cerkve postopoma vrača podoba, ki je bila desetletja skrita pod kasnejšimi nanosi barve. Vsaka odstranjena plast tako razkriva delček njene prvotne neogotske zgodbe in pomembnega segmenta kulturne dediščine piranskega pokopališča.
Glavnino del predstavlja postopno odstranjevanje kasnejših preslikav in odkrivanje originalne dekoracije na stenah, svodu in štukaturnih elementih. Zaradi različnih materialov in stopnje ohranjenosti je treba način dela prilagajati posameznim površinam. Na nekaterih delih se preslikave odstranjujejo mehansko s skalpelom, drugje z mehkejšimi postopki, ki minimalno posegajo v občutljivo originalno plast. Posebna previdnost je potrebna na modri poslikavi svoda z zvezdami, kjer je prvotna barvna plast posebej občutljiva.
Ob odkrivanju poslikav potekajo tudi utrjevanje oslabljenih barvnih plasti, lokalno kitanje poškodovanih delov ter po potrebi retuširanje in toniranje. Namen posega ni ustvariti nove podobe prostora, temveč ohraniti čim več izvirne poslikave in ponovno vzpostaviti njeno berljivost, pri čemer ostajajo posegi strokovno nadzorovani in čim manj invazivni.
DELO KOT PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE NOVE GENERACIJE RESTAVRATORJEV
Dela izvaja ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na terenu sodeluje od šest do osem študentk konservatorstva-restavratorstva pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta ter restavratorka. Projekt tako poleg varovanja pomembne kulturne dediščine predstavlja tudi dragoceno praktično izkušnjo za prihodnje konservatorke-restavratorke.
Dela bodo ob stalni prisotnosti najmanj petih izvajalcev trajala do začetka oktobra, ob večjem številu sodelujočih konservatorjev-restavratorjev pa se lahko zaključijo tudi prej. Vrednost konservatorsko-restavratorskih del znaša 24.725,20 evra brez DDV.
