Padna
Dober kilometer vzhodno od vasi Padna se nahaja vaško pokopališče Sveti Sabot. Vaščani so ga tako poimenovali po pokopališki cerkvici, posvečeni Sv. Sabi. Današnjo podobo je pokopališče pridobilo z razširitvijo leta 1898.
Cerkev, obdana s pokopališčem, se omeja že v 16. stoletju, vendar predvidevajo, da je veliko starejša. Okolica pokopališča je del arheološkega najdišča Pod Sabatom (EDŠ 7198), kjer so bili odkriti temelji poznorimske stavbe. Na globini 1,5 metra se pod pokopališko plastjo zemlje skriva približno meter debela plast rimske ruševine. Podatki kažejo, da se na zahodni strani pokopališča lahko pričakuje poznorimsko ali zgodnjesrednjeveško grobišče.
Nova vas
Na vzpetini, obzidani z velikimi kamnitimi bloki, ob glavni cesti skozi vas, se dviga mogočni zvonik s kipom Sv. Jožefa na vrhu. Zvonik je bil zgrajen leta 1896 po načrtu piranskega arhitekta Giuseppeja Mose. Ob zvoniku stoji cerkvica Rožnovenske Matere Božje, okoli katere se nahaja vaško pokopališče.
Vaščani temu območju pravijo parcela pri Sv. Jožefu. Cerkvica s pokopališčem je na tem kraju omenjena že leta 1470. Skupaj s pokopališčem Padna sta ti dve pokopališči najstarejši ohranjeni v piranski občini. Na pokopališču so še danes ohranjeni stari napisi, vklesani v kamne obzidja, ki obdajajo pokopališče. Največja zanimivost pa je zagotovo grob petih fantov, ki so bili žrtve nacističnega nasilja v letu 1943. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo pokopališče leta 2019 razširjeno.
Sv. Peter
Pokopališče v Sv. Petru je od preostalih dveh vaških pokopališč veliko mlajše. Staro vaško pokopališče se je nahajalo v središču vasi, okoli vaške cerkve, a je bilo v drugi polovici 19. stoletja ukinjeno.
Novo pokopališče so otvorili leta 1865 na griču, ki mu domačini pravijo » pr’ Svetmu Duhu«, poimenovanem po cerkvici Sv. Duha, ki je ta tem kraju stala že od leta 1614. Ob ureditvi novega pokopališča je bila povečana tudi pokopališka cerkev, na kar nas še danes spominja vklesan napis na kamnitem portalu. Notranjost cerkve je s pretresljivimi prizori smrti poslikal Emil Gazič iz Nove vasi, v drugi polovici prejšnjega stoletja.