Prihaja čas intenzivnejšega urejanja domačih vrtov, zelenic in sadovnjakov, pri tem opravilu pa nastajajo večje količine zelenega vrtnega odpada, s katerimi je potrebno pravilno ravnati.
Zeleni vrtni odpad je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki, zato ga v naši občini zbiramo popolnoma ločeno, ni ga dovoljeno odlagati niti v rjave posode, v katerih zbiramo le biorazgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstev.
Zeleni vrtni odpad je biorazgradljiv odpadek, ki ga je najbolje kompostirati na svojem vrtu ter si tako pridelati kompost, organsko gnojilo, s katerim izboljšamo sestavo prsti. S pridelavo domačega komposta vrnemo zemlji koristne snovi, ki smo ji s pridelavo pridelkov vzeli, hkrati pa zmanjšamo količino odpadkov.
Kompostiranje pa ni vedno in povsod možno, so pa za gospodinjstva na voljo tudi druge možnosti pravilnega ravnanja:
- debelejše veje je najbolje uporabiti za drva;
- debelejše in trdo listje (magnolija, oljka), kaktuse, plevele, itd. je potrebno prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja odpadkov: gospodinjstva jih lahko sama pripeljete in brezplačno predate v naš Zbirni center v Dragonji ali ob petkih pri ločenem zbiranju kosovnih odpadkov;
- zeleni vrtni odpad iz gospodinjstev lahko delavci OKOLJA Piran proti plačilu odpeljemo na Zbirni center, cena je 17,11 €/m3 z DDV;
- kar ni možno kompostirati, se lahko kuri v naravnem okolju (gre za naravne nenevarne materiale (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke).
Kdor se odloči za kurjenje zelenega vrtnega odpada v naravnem okolju, predvsem ko gre za velike količine obrezanega vejevja npr. oljk, mora izvesti vse potrebne ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju, kot to določa Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, in sicer:
- urediti mora kurišče (kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okrog kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi),
- kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m,
- kurišče je treba zavarovati in nadzorovati ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe,
- po končanem kurjenju ali sežiganju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, kurišče pa pokriti z negorljivim materialom,
- ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, je treba takoj prenehati s kurjenjem.
Kadar te zahteve niso izpolnjene, je kurjenje ostankov kmetijskih rastlin prepovedano. Pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Kurjenje v naravnem okolju je prepovedano tudi v obdobjih, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost v naravnem okolju.
Za več informacij v zvezi z varstvom pred požarom v naravnem okolju se obrnite na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki je organ, pristojen za izvajanje Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Predlagamo, da o vsakem kurjenju obvestite Gasilsko brigado Koper na telefonski številki 05-6632830; če so pristojne službe seznanjene s kurjenjem v naravnem okolju, lahko pomirijo sosede, ki na primer prijavijo požar ali pa hitro intervenirajo v primeru požara.
Zadolžena za odnose z javnostmi: Direktor družbe:
Sandra Martinčić Loboda Alen Radojkovič
